SLOVENSKA HEMATOLOGIJA 1964-2004:
ŠTIRIDESET LET STROKOVNEGA
ZDRUŽENJA
V arhivu najdemo podatke, da je bil ustanovni občni
zbor Hematološko-transfuziološke sekcije Slovenskega zdravniškega
društva 20. oktobra 1964. Takrat so izvolili tudi prvi odbor
sekcije, v katerem so bili internisti - hematologi B. Acceto,
B. Leskovic iz Ljubljane in M. Černelč iz Maribora. Po dveh letih,
domnevamo, da so se tako dogovorili, se je vodstvo zamenjalo
s transfuziologoma S. Sovdatovo in M. Hočevarjem. Leta 1969,
ob koncu njunega mandata, je prišlo do odcepitve transfuziologov.
O vzrokih lahko samo domnevamo, ker je arhiv za ta čas izgubljen:
lahko so bili strokovni, lahko prestižni ali oboji. Ustanovni
občni zbor hematološke sekcije je bil 11. aprila 1970. Po začetnem
obdobju delovanja je delo sekcije za krajši čas zamrlo, ker sta
v istem letu umrla njen predsednik in tajnik. Od sredine 1972
pa je sekcija delovala ves čas zelo dejavno. Že pred letom 1976
se je postopno izoblikovala skupina članov, ki jo je zanimala
hemostaza in se sčasoma ni več vključevala v delo sekcije. Po
drugi strani pa je po zamenjavi generacij prišlo do občasnih
ponovnih stikov s transfuziologi. V začetku pobude hematologov
niso padle na posebno plodna tla. Preteklo je še desetletje,
preden je prišlo do rednega strokovnega sodelovanja na ravni
sekcij. Od tedaj pripravljamo skupne sestanke in prispevamo enak
delež strokovnega programa. 2. 3. 1999 smo, skladno s spremembami
časa, končali postopek za preimenovanje Hematološke sekcije Slovenskega
zdravniškega društva v Združenje hematologov Slovenije Slovenskega
zdravniškega društva.
Število članov sekcije se je spreminjalo: začeli so z 20 člani,
nato 23, vse do sedanjih 59. Člani Združenja so danes internisti
in pediatri, usmerjeni v hematologijo, pa tudi biokemiki, kemiki
in farmacevti iz laboratorijev.
Hematološka sekcija je imela stike s sekcijami drugih republik
nekdanje države. 1976. je priredila 6. Hematološke dneve v Portorožu,
1986. pa skupaj s Transfuziološko sekcijo 5. kongres hematologov
in transfuziologov Jugoslavije v Mariboru. Vsaka od jugoslovanskih
republik je morala organizirati kongres, ki je bil na 4 leta,
ali pa hematološke dneve v času med dvema kongresoma. Kongres
v Mariboru je bil zadnji v Jugoslaviji pred njenim razpadom.
V arhivu Sekcije in sedaj Združenja najdemo podatke o strokovnih
sestankih in srečanjih. Oblika dela se je sčasoma spremenila
in prilagodila okoliščinam doma in v svetu. Sprva so bili strokovni
sestanki pogosti, kratki in so obravnavali različne teme. Predavatelji
iz tujine so bili redkost. Kasneje se je pogostost sestankov
zmanjšala, postali so daljši in bolj tematsko naravnani. Takšne
so težnje tudi danes. Vseskozi so člani sekcije oz. sedaj združenja
seznanjali kolege z novostmi in možnostmi prepoznavanja in zdravljenja
bolezni krvi, usklajevali in poenotili stališča (doktrino). Združenje
je predstavljalo člane v krovni stanovski organizaciji, Slovenskem
zdravniškem društvu. Enako bo Združenje v prihodnje predstavljalo
svoje člane v evropskem združenju (European Hematology Association),
katerega član je.
Prvi svoj kongres smo organizirali v novi Sloveniji leta 2000
skupaj z Združenjem za transfuzijsko medicino, letos pripravljamo
že drugega. Družijo nas, kljub različnosti, podobni cilji in
skupni problemi.
Hematološka sekcija oziroma združenje hematologov Slovenije je
preživelo 40 let, ki so prinesla izrazit napredek znanja in medicine
pa tudi številne družbene spremembe. Tudi danes, enako kot ob
ustanovitvi, čutimo potrebo po obstoju in delovanju.
Dušan Andoljšek
|